Agnes Kojc ima rada tišino knjižnice, vonj papirja in ritme jezika, ki jih večina ljudi ne opazi. A ko začne govoriti, pozornost pride sama. Ne vsiljivo. Zgolj z močjo vsebine.
Agnes Kojc - dekle z magisterijem, ljubeznijo do knjig in cerebralno paralizo
Agnes prihaja iz Jurovskega Dola, majhne vasi, kjer še vedno živi. A njene misli so pogosto drugje – v mestih, med knjigami, v kavarniškem šumu, ki odpira prostor za nova vprašanja in karierne priložnosti. Pravi, da je imela lepo otroštvo, a tudi, da je bila šola prva izkušnja, ki ji je pokazala, da je zanjo svet urejen nekoliko drugače. Diagnoza cerebralne paralize ni bila nekaj, kar bi jo takoj definiralo. Zaznala jo je skozi odločbe, birokratske postopke, pričakovanja drugih.
Pot, ki ni ravna
Danes zaključuje doktorat iz slovenistike. Njena pot do tja ni bila ravna. A Agnes ne išče ravnih poti. Zanima jo pomen besed, razpoka med verzoma, tisto, kar ni izrečeno.
Piše tudi poezijo. Z njo ujame tisto, kar v vsakdanjem jeziku prehitro spolzi mimo.
Nekaj minut, ki so postale ena ura
Ko smo jo povabili k sodelovanju v projektu Inspire, smo želeli posneti kratek portret, nekaj minut pogovora. Posneli smo za več kot eno uro njene zgodbe. Ker se je vsaka misel zdela pomembna. Ker so se vprašanja kar odpirala. In ker Agnes pripoveduje brez olepševanja, a z natančnostjo, ki te ne pusti ravnodušnega.
V videu govori o cerebralni paralizi, o tem, kako se včasih telo odloči za drugo smer kot misli. A bolj kot diagnoza je v ospredju perspektiva. Govori o tem, kako se znajti v prostoru, ki ti ni vedno pisan na kožo. In kako ostati zvest sebi tudi takrat, ko te svet želi spraviti v bolj preproste predalčke.
Agnes je mednarodna!
Tik pred snemanjem je Agnes nastopila na Svetovni zdravstveni skupščini v Ženevi kot predstavnica evropske organizacije za cerebralno paralizo. Govorila je o tem, da ljudje s to diagnozo ne potrebujejo le pomoči – potrebujejo sogovornike, ki razumejo kompleksnost. Ne samo telesa, tudi izkušenj.
Prva zgodba v seriji
Video z Agnes je prvi v seriji, ki bo v okviru projekta Inspire v ospredje postavila osebne pripovedi ljudi z različnimi oblikami oviranosti. Vsaka izmed teh zgodb razpira prostor. In vsaka nam ponuja možnost, da se naučimo poslušati bolje.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.