INKLUZIVNO

kolesarjenje

Kolesarjenje, ki vključuje

nas vse

Kolesari lahko vsak – tudi nekdo, ki je slep ali na invalidskem vozičku. Obstajajo namreč prilagojena kolesa, ki so zasnovana tako, da se uskladijo z vsako invalidnostjo, kompenzirajo telesne oviranosti in dopolnjujejo posameznikove prednosti. In takšnih koles je veliko! Toda dostop do njih je v Sloveniji skop, posamezniki pa si jih težko privoščijo, saj so izredno draga. Problem predstavlja tudi pomankanje primerne kolesarske infrastrukture. Kolesarske steze, poti in ceste pogosto niso zasnovane z dostopnostjo v mislih – niso dovolj široke za širša prilagojena kolesa, niso ustrezno vzdrževane in ravne, nimajo dovolj obračališč, poleg tega pa so za kolesarje invalide še toliko bolj nevarne, če niso ločene od glavne ceste in s tem prometa.

Ravno to sta poglavitna vzroka, da na kolesarskih stezah opazite tako malo kolesarjev invalidov – pa čeprav je oseb z invalidnostjo veliko.

Določeno obliko telesne in/ali duševne invalidnosti ima med 10 in 15 % ljudi.

(podatek Svetovne zdravstvene organizacije)

KOLESARIMO LAHKO

VSI.

Kolesarjenje je za invalide izjemnega pomena, saj:

1.) so v primerjavi z neinvalidi bolj nagnjeni k bolezenskim stanjem, ki jih telesna aktivnost preprečuje, kljub temu pa so ravno invalidi populacija, ki je najmanj telesno dejavna,

2.) so športne aktivnosti odlična platforma za vključenost v družbo in občutek pripadnosti ter enakovrednosti, s prezrtostjo invalidov pa se poglablja njihova socialna izključenost in dihotomija med neinvalidi in invalidi,

3.) kolesarjenje ni samo oblika rekreacije, ampak tudi način (zelene) mobilnosti,

4.) je za mnoge invalide celo lažje od hoje (zaradi drugačnega prenosa sil in drugačne obremenitve sklepov ter hrbtenice).

Kljub temu vsi

Ne moremo kolesariti.

Glavne prepreke inkluzivnega kolesarjenja

prevladujoče družbeno prepričanje, da je kolesarjenje aktivnost, primerna samo za zdrave ljudi

Takšno prepričanje ni integrirano samo v splošno javnost, ampak je v veliki meri prisotno tudi v skupnosti invalidov, predvsem zaradi pomanjkljivega prikazovanja invalidnih kolesarjev.

izključenost invalidov iz debat o načrtovanju kolesarske infrastrukture in nakupu koles v sistemih javne izposoje

Številni invalidi ne morejo kolesariti na standardnem biciklu in potrebujejo prilagojena kolesa. Obstaja raznolik nabor invalidom adaptiranih koles, ki z upoštevanjem posameznih tipov oviranosti kompenzirajo za telesne primanjkljaje in omogočijo kolesarjenje mnogim invalidom.

Toda prilagojena kolesa so dražja od navadnih in posledično invalidom nedostopna. Za izposojo jih je v Sloveniji na voljo malo.

Tudi kolesarska infrastruktura je redko zasnovana z mislijo na osebe z invalidnostjo in potrebe prilagojenih koles.

izključujoče grafične podobe, ki prikazujejo skoraj izključno kolesarje neinvalide in standardne bicikle

Slike/videoposnetki, ki se uporabljajo v medijih, promocijskih materialih in ostalem gradivu, skoraj nikoli ne vključujejo kolesarjev s telesnimi/duševnimi oviranostmi ali prilagojenih koles, in s tem prezrejo invalidne kolesarje, prispevajo k njihovi nevidnosti in nadalje implementirajo koncept o kolesarjenju kot aktivnosti le za zdrave ljudi, ki ostaja prisoten tudi v invalidnih skupnostih.

Posledice nedostopnega kolesarjenja

Izključenost invalidov iz kolesarjenja negativno učinkuje na invalide, ki so najbolj prikrajšani:

1.) veča se družbena izključenost invalidov, njihova prezrtost in marginalizacija,

2.) slabša se samopodoba invalidov (zaradi družbene izključenosti, neutemeljenega lastnega občutka o nezmožnosti kolesarjenja in poglabljanja razlik med invalidi in neinvalidi),

3.) pomanjkanje fizične aktivnosti neugodno vpliva na telesno in duševno zdravje invalidov,

4.) slabša je (trajnostno naravnana) mobilnost invalidov, ki je pomemben vidik neodvisnosti.

Negativni učinki na invalidsko skupnost se odražajo tudi v širših negativnih učinkih na družbo, ki je izključujoča, zavrta v kolesju diskriminirajoče miselnosti, manj trajnostno mobilna in nosi posledice deprimiranih invalidov z okrnjenim samospoštovanjem, nižjo učinkovitostjo in oslabljenim duševnim ter telesnim zdravjem.

EU logo

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.