Okvara hrbtenjače
s tetraplegijo
Branko Šenkiš
O okvari hrbtenjače s tetraplegijo
Osnovne informacijeKaj sploh je hrbtenjača?
Najlažje si je hrbtenjačo predstavljati kot kabel iz živčnih vlaken, preko katerega so možgani povezani z delom telesa od vratu navzdol, da mu lahko dajejo navodila in od njega prejemajo sporočila. Je dolga cevka, ki poteka znotraj hrbtenice – kostne strukture iz vretenc, ki varujejo hrbtenjačo pred poškodbami.
Znotraj hrbtenjače so živčne celice – vlakna oz. majhne žice, ki omogočajo prenos signalov v obe smeri, torej iz možganov navzdol po telesu in od telesa navzgor do možganov:
iz možganov signali vodijo po hrbtenjači in naprej po živcih vse do mišic, da mišicam prenašajo navodila za gibanje.,
proti možganom pa signali vodijo iz telesa, da prenesejo informacije o dotiku, bolečini in toploti.
Zakaj pride do okvare hrbtenjače?
Do okvare hrbtenjače pride zaradi različnih vzrokov.
- Zaradi poškodb: hrbtenjača se najpogosteje poškoduje zaradi prometnih nesreč, padcev z višine, športnih poškodb ali nasilnih vzrokov (udarcev, vbodnih ran …). Navadno se ob tem izpahnejo ali zlomijo vretenca, ki nato poškodujejo hrbtenjačo, ki poteka znotraj vretenc.
- Zaradi vnetnih, bolezenskih stanj in podobno: zaradi tumorjev (če v hrbtenjači ali njeni neposredni okolici zrastejo tumorji, pritiskajo na hrbtenjačo in kvarijo njena živčna vlakna), okužb (okužbe, ki povzročijo vnetje hrbtenjače, lahko ob tem okvarijo njeno delovanje).
- Zaradi degenerativnih sprememb: staranje in obraba vretenc, medvretenčnih ploščic in drugih delov hrbtenice lahko zoži kanal, v katerem poteka hrbtenjača, in pritiska na hrbtenjačo ter jo okvarja.
Kako se kaže okvara hrbtenjače?
Pri popolni okvari hrbtenjače se živčne povezave povsem prekinejo, zato je prenos informacij pod mestom okvare ustavljen. Signali iz možganov ne morejo potovati navzdol, signali iz telesa pa ne navzgor do možganov. Človek tako pod mestom poškodbe ničesar več ne občuti – ne toplote, ne bolečine in ne dotika. Ne more uporabljati udov pod mestom poškodbe, saj mišice ne dobijo nobenih ukazov od možganov in se zato ne morejo premakniti.
Pri delni okvari hrbtenjače je prizadet samo del živčnih vlaken, ki potekajo skozi hrbtenjačo. Nekaj vlaken je ohranjenih, zato lahko določeni signali še zmeraj potujejo. Vzrok delne okvare so recimo poškodbe, ki ne prizadenejo celotne širine hrbtenjače, ampak stisnejo samo en del. Posledice so odvisne od tega, kateri del hrbtenjače je prizadet. Lahko so izgubljeni samo nekateri občutki (npr. za bolečino in temperaturo), drugi pa so ohranjeni (npr. dotik, vibracija). Gibanje je lahko samo oslabljeno in ne povsem ustavljeno.
Kaj je tetraplegija?
Če pride do okvare hrbtenjače, je moteno prenašanje signalov vse od mesta okvare dalje. Če se hrbtenjača okvari v vratnem delu, so moteni signali med možgani in trupom ter vsemi štirimi okončinami (obema rokama in nogama). Temu pravimo tetraplegija – “tetra” izhaja iz grščine in pomeni štiri, “plegija” pa paralizo oz. okvarjeno gibanje. Tetraplegija tako dobesedno pomeni “paraliza vseh štirih okončin.”
Branko Šenkiš
glasbenik, nekdanji policist, verjetno lastnik najlepših kaktusov v regiji
Branko je po srednji šoli opravljal delo policista – delal je z ljudmi, bil na terenu, včasih v napetih situacijah, a mu je bilo to blizu. Jasna pravila, konkretne naloge, odgovornost do drugih.
Ob delu ga je vedno spremljala glasba. Že kot otrok je pel in igral, pri tridesetih si je kupil klaviaturo in začel nastopati. Za sabo ima več kot tisoč dvesto nastopov, leta 2003 je posnel svoj prvi CD.
Leto kasneje se mu je življenje obrnilo na glavo. Po prometni nesreči je postal tetraplegik.
Po rehabilitaciji je pristal v domu starejših – ne po izbiri, ampak ker druga možnost takrat ni obstajala. Leta 2008 je izvedel za osebno asistenco – storitev, ki jo je takrat izvajalo društvo YHD. S pomočjo osebnih asistentov, ki so mu pomagali pri vsem, česar zaradi invalidnosti ni zmogel sam, je znova zasukal svoje življenje. Uredil in prilagodil si je hišo, pričel vzgajati kaktuse, zopet je zaživel po svojih pravilih.
Danes najraje preživi dan v miru: na sprehodu s psom, ob opazovanju svojih kaktusov.
Branko zna zelo jasno povedati, kdaj nekaj ne štima, in poskrbeti, da je potem prav. Vsak je odgovoren za svoje življenje, pravi.
Zloženka o tetraplegiji
Želiš bolje razumeti tetraplegijo?
oglej si videoposnetek!#RealTalk
“Brez osebne asistence si v tem trenutku življenja ne predstavljam, ker je to način, s katerim zdaj živim sam, brez družinskih članov. Edina možna varianta, ki mi dopušča človeka normalno življenje, se pravi svobodno in brez nekih omejitev.
Kljub temu, da imam 3 odrasle otroke, ki so že vsi pri kruhu, jih ne želim obremenjevati, čeprav se radi oglasijo. Ampak kar se tiče mojih potreb, ne želim nikogar obremenjevati. Vsak ima svoje življenje in želim, da tako tudi naprej ostane.
Dokler je osebna asistenca v takšni obliki kot je, mi to pomeni življenje naprej.”
“Če se na vozičku pojaviš v nekem novem okolju, je tako, kot da bi prišel z Marsa. Vsak te gleda, ne ve, kaj predstavljaš, kako se boš peljal, kje se boš peljal, zakaj se boš peljal, kaj delaš tu.
Ampak ljudje, s katerimi sem v kontaktu, recimo, ali pa v tem okolju, kjer se vsak dan srečujemo, pa to jemljejo kot normalno stanje.”
“Po prometni nesreči nisem imel druge možnosti in sem se moral nastaniti v domu za ostarele. Ampak človek pri 39 letih ne spada v to okolje, in to je puščalo posledice na psihi. Zato sem iskal rešitve …
Takrat sem naletel na možnost pridobitve osebne asistence.”
“V naši družbi je stanje invalida še vedno stigmatizirano. Ljudje nimajo predstave, dokler se s tem ne soočijo.
Človek, ki je bil popolnoma zdrav, pri zdravi pameti, aktiven – če se poškoduje, je to stanje po poškodbi, ne bolezen. Ampak ljudje tega ne ločijo in mislijo, da smo ljudje na vozičku bolni.
Kar ne gre. Gledanje skozi prizmo zdravstvenega stanja je napačno. To je dejansko stanje po poškodbi, ti si kljub temu lahko zdrav.”
#INSPIRE
Projekt INSPIRE poteka v okviru programa Erasmus+.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.